Fizični svet Slovenske obale in podmorja
Galerija Slik Obala
stari pomol
Vreme Na Obali
Google
Komentarji
Previous Next

» Oddaj Komentar





Vpišite vaš e-poštni naslov, da bi se naročili in prejemali obvestila o novih dejavnosti in spremembe po elektronski pošti.

Join 2 other subscribers

Kontaktna Vizitka
  • Slovenska Obala in Morsko Dno
  • Informativna Stran Slovenske Obale in Morskega Dna
  • Kozlovičeva 21
    6000 Koper
    Slovenija
  • Download vCard
Map for Kozlovičeva 21 6000 Koper Slovenija

Stare Slike Obale

old-paper21

Stare Slike Slovenske Obale ter Okolice

Višinski posnetki

baloon

Panoramski Posnetki narejeni s pomočjo balona na heli ...

Avio Posnetki

Višinski posnetki iz Aviona

Višinski posnetki slikani iz aviona - od 500 do 1000 m

Posnetki iz Avta

Fragmentni posnetki iz avta

Posnetki narejeni iz avtomobila

Posnetki iz ladje

Fragmentni posnetki iz jamborja

Panoramski Posnetki narejeni iz Jamborja Jadrnice

 

Slovenska Obala - Koper

Nekdanja glavna mestna vrata, iz leta 1516, so bila zgrajena v renesančnem slogu in se ponašajo s številnim heraldičnim okrasjem, med katerim slikovito izstopa sonce, ki simbolizira mestni grb. Postaviti jih je dal koprski podesta Sebastiano Contarini, posnemajo pa antični slavolok. Vrata Muda so danes edina ohranjena mestna vrata od nekdanjih dvanajstih.


Mediteransko mesto Izola

                                     

Izola je živahno mediteransko mesto, ki ga prepoznate po prisrčnosti in gostoljubnosti prijaznih prebivalcev. Čeprav je danes predvsem turistično središče, se njena duša še vedno ohranja v ribištvu ter pridelavi vina in olja, zaradi česar je tako zelo drugačna od sosednjih obmorskih mest.


Obalno Mesto Piran

Piran je staro pristaniško mesto v Slovenski Istri. Mesto je dvojezično, italijansko ime zanj je Pirano. Leži na rtu Piranskega polotoka. Piran je ohranil srednjeveško zasnovo z ozkimi ulicami in tesno stisnjenimi hišami, ki mu dajejo tipičen mediteranski značaj in poseben čar. Nad hišami na hribu gospoduje baročna cerkev svetega Jurija z visokim razglednim stolpom in z vrsto slikarskih umetnin v notranjosti. Cerkev je dobila današnjo podobo leta 1637. Kraj je bil poseljen že v predrimskem času. V letih med 1909 in 1953 je bil s Portorožem in Lucijo povezan z električno železnico. Danes je Piran upravno in turistično središče, ki ob koncih tedna privablja domače in tuje obiskovalce. Največje znamenitosti v Piranu so Tartinijev trg, občinska palača, Loža, Benečanka, ki je najstarejša ohranjena hiša na Tartinijevem trgu, Tartinijev spomenik, Tartinijeva hiša, kamnita stebra za zastave, sodna palača, Trg 1. maja ali Stari trg in staro mestno obzidje, ki je sestavljeno iz treh obzidij iz različnih obdobij.

Informacije


Slovenska Obala

Slovenska obala, pogosto samo Obala, označuje območje ob slovenski obali Jadranskega morja ter tudi zaledje (Slovenska Istra). Dolga je 43.157 metrov (~ 43 kilometrov) 46,6 km in je najkrajša evropska obala (razen obale Bosne in Hercegovine in Monaka). Na severu meji na italijansko obalo, na jugu pa z reko Dragonjo na Hrvaško. Obalo oblivajo Koprski, Strunjanski in Piranski zaliv. K obali štejemo običajno še teritorialno morje Republike Slovenije, ki meri nekaj več kot 300 km². Od Kopra do Izole poteka tudi Obalna cesta. Obalo si delijo občine Koper, Izola in Piran.


Morsko Dno

Kamninska struktura morskega dna se odraža že v dejanski kamninski sestavi morske obale. Prevladujejo torej fliš, deloma apnenec ter sedimenti rečnih nanosov. Od obalne linije navzdol se apnenec in fliš nadaljujeta do globine skoraj 10 m. Od te globine dalje se v pasu od nekaj 10 do 100 m širine razteza prelom s strmim skokom, ki se nadaljuje vse do sedimentnega dna; osrednja uravnana kotanja morskega dna je prekrita z usedlinami odmrlih organizmov. Ob flišnih obalah sestavljata dno predvsem glina in mulj, ki ju prinašajo rečni pritoki, ob apneniških delih obale pa je v sedimentnem dnu delež peska večji. V času meritev globine morja so bili pridobljeni tudi sedimentološki vzorci morskega dna, ki podajajo njegov tip (pesek, mulj, odmrle školjke in korale) glede na geografski položaj, kar je pomemben podatek na pomorski karti oziroma pri izbiri sidrišča. V splošnem v slovenskem morju prevladuje muljasto in drobnopeščeno dno. V odvisnosti od vremenskih in drugih pogojev (vetrovi, temperatura, biološka onesnaženost) je to največji vpliv na prozornost oziroma kalnost morja, tako da je vidljivost običajno le 6 do 8 m globine, zelo redko 10 m in več.


Burja na Obali

Burja izhaja iz starogrške besede borea: sever in je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom. Čeprav pojav burje poznajo na večini celin, je verjetno najbolje raziskano območje burje prav v naši bližini, na Jadranu. V Sloveniji piha burja v primorju jugozahodno (JZ) in južno (J) od visokih dinarskih planot, kjer je tudi najbolj pogosto zastopan veter. Pri samem pojavu burje moramo že v začetku ločiti med lokalno ˝burjo˝, ki nastane zaradi hladnega zraka nad kraškimi dolinami in se zaradi razlike v gostoti spušča proti dolini, kjer je zrak z manjšo gostoto (tako nastale vetrove imenujemo katabatični vetrovi in dosegajo hitrosti do 20 m/s), in burjo kot bolj obsežnim pojavom.


Slovenska Obala 4.50/5 (90.00%) 2 votes

Visit Us On TwitterVisit Us On FacebookVisit Us On GooglePlus